Razvoj in rast slovenskih igralnic
# Leta 1964 dobimo prvo igralnico v Portorožu, pred tem institucionaliziranega igralništva na Slovenskem ne poznamo.
# Vstop Slovencev - oziroma takrat državljanov SFRJ - v igralnice je bil strogo prepovedan. Področje tako pravno kot finančno ni bilo urejeno, streznila nas je šele afera Hit.
# Počakati je bilo treba do leta 1995, da smo dobili zakon o igrah na srečo: Slovenci smo smeli vstopiti v domače igralnice, seveda pa je zakon uredil še vrsto drugih stvari, od predvidenih igralniških koncesij do ustanovitve urada za nadzor prirejanja iger na srečo. V Sloveniji je takrat delovalo pet igralnic.
# Leta 1997 dobimo zakon o lastninjenju igralnic: kapital je razdeljen na 60 odstotkov navadnih in na 40 odstotkov prednostnih delnic. Navadne delnice si vsak do tretjine razdelijo Kad, Sod in lokalne skupnosti, v katerih so igralnice, prednostne delnice dobijo pidi. Tujcem ni omogočen vstop med lastnike igralnic, v lastniško sestavo igralnic skorajda ni mogoče poseči.
Leta 2001 dobimo prve spremembe zakona o igrah na srečo: odpravi se uporaba igralnih avtomatov zunaj igralnih salonov, kar pomeni slabo novico za vse gostilne, kjer so dotlej z avtomati zabavali goste. Vpelje pa se nadzor nad ruletami, avtomati in drugimi igralnimi napravami - te so 24 ur na dan povezane z uradom za prirejanje iger na srečo, vsaka naprava ima certifikat, da ustreza tehničnim pogojem, poleg tega se licencirajo tudi zaposleni v igralnicah.
# Letnico 2003 nosijo zadnje spremembe zakona o igrah na srečo: tudi zaradi določb EU se delno sprosti vstop tujcev med lastnike igralnic. Trgovanje je v grobem prosto zgolj s prednostnimi delnicami, navadne delnice igralnic pa je mogoče pridobiti zgolj s soglasjem ministra. Lastništvo v igralnicah se sprosti tudi za domače pravne osebe: 51 odstotkov igralnice sicer mora ostati v rokah družb, ki so v lasti države ali občin, v manjšinskem delu pa lahko v igralnice vstopijo velike družbe, denimo banke, skladi, pa tudi družbe s področja turizma. Vsak lastnik ne sme imeti več kot petino delnic.
Simona Toplak
(Finance)
# Vstop Slovencev - oziroma takrat državljanov SFRJ - v igralnice je bil strogo prepovedan. Področje tako pravno kot finančno ni bilo urejeno, streznila nas je šele afera Hit.
# Počakati je bilo treba do leta 1995, da smo dobili zakon o igrah na srečo: Slovenci smo smeli vstopiti v domače igralnice, seveda pa je zakon uredil še vrsto drugih stvari, od predvidenih igralniških koncesij do ustanovitve urada za nadzor prirejanja iger na srečo. V Sloveniji je takrat delovalo pet igralnic.
# Leta 1997 dobimo zakon o lastninjenju igralnic: kapital je razdeljen na 60 odstotkov navadnih in na 40 odstotkov prednostnih delnic. Navadne delnice si vsak do tretjine razdelijo Kad, Sod in lokalne skupnosti, v katerih so igralnice, prednostne delnice dobijo pidi. Tujcem ni omogočen vstop med lastnike igralnic, v lastniško sestavo igralnic skorajda ni mogoče poseči.
Leta 2001 dobimo prve spremembe zakona o igrah na srečo: odpravi se uporaba igralnih avtomatov zunaj igralnih salonov, kar pomeni slabo novico za vse gostilne, kjer so dotlej z avtomati zabavali goste. Vpelje pa se nadzor nad ruletami, avtomati in drugimi igralnimi napravami - te so 24 ur na dan povezane z uradom za prirejanje iger na srečo, vsaka naprava ima certifikat, da ustreza tehničnim pogojem, poleg tega se licencirajo tudi zaposleni v igralnicah.
# Letnico 2003 nosijo zadnje spremembe zakona o igrah na srečo: tudi zaradi določb EU se delno sprosti vstop tujcev med lastnike igralnic. Trgovanje je v grobem prosto zgolj s prednostnimi delnicami, navadne delnice igralnic pa je mogoče pridobiti zgolj s soglasjem ministra. Lastništvo v igralnicah se sprosti tudi za domače pravne osebe: 51 odstotkov igralnice sicer mora ostati v rokah družb, ki so v lasti države ali občin, v manjšinskem delu pa lahko v igralnice vstopijo velike družbe, denimo banke, skladi, pa tudi družbe s področja turizma. Vsak lastnik ne sme imeti več kot petino delnic.
Simona Toplak
(Finance)

0 Comments:
Objavite komentar
<< Home