Casino Moravci zaprl svoja vrata

Do nas je prišla informacija, da je igralnica v Moravcih zaprla svoja vrata. Zdaj čakamo na uradno informacijo o tem, zakaj so jo nenadoma zaprli. Neuradna razlaga je namreč enostavno preveč smešna, da bi ji verjeli. Menedžment naj bi namreč "pozabil" obnoviti koncesijo, ki je Moravcem potekla konec leta 2005. (Več o tem)

Kamere v Casinu Bled so bile izključene

Policija, ki je včeraj pozno zvečer pregledovala posnetke varnostnih kamer, nameščenih v objektu casinoja na Bledu je ugotovila, da je pri sicer dobrem varovanju prišlo do večje napake, saj so bile kamere v času vloma izključene. Več o tem...

Iz blejske igralnice izginile blagajne

Delo, 3.1.2006

Bled – Neznani storilec je 1. januarja v zgodnjih jutranjih urah vlomil v prostore Casinoja na Bledu, iz katerega je vzel prenosne ročne kovinske blagajne z denarjem.

Druge podrobnosti še niso znane, vendar pa je policija še včeraj pozno zvečer pregledovala posnetke varnostnih kamer, nameščenih v objektu casinoja na Bledu. Sicer pa so iz operativno komunikacijskega centra (OKC) Kranj sporočili, da so prijavo prejeli včeraj ob pol enih popoldne.

Policijska preiskava še poteka.

Casino Slovenija: preigravanje brez pravih računov

Dnevnik, 3.januar 2006

LJUBLJANA - Že dolgo se govori, da vlada pripravlja načrt združitve igralnic v njeni večinski lasti. Študija o združevanju, ki jo je Kapitalska družba (Kad) pripravila skupaj s Slovensko odškodninsko družbo (Sod), omenja tri scenarije. Enega izrecno odsvetuje, od drugih dveh pa je verjetna predvsem združitev vseh petih casinojev v njuni večinski lasti v družbo Casino Slovenija, d.d. Študija je namreč opremljena s prilogo, v kateri je predstavljeno podjetje Casinos Austria, kot možen zgled združevanja slovenskih igralnic pa jo je v decembrskem intervjuju za Dnevnik omenil tudi začasni predsednik uprave Kada Tomaž Toplak. V tem primeru je vprašanje, ali bo iz Casinoja Slovenija izločena hotelska in gostinska ponudba in kdo jo bo prevzel, saj se Casino Austria ukvarja izključno z igralniško dejavnostjo.

Kad in Sod se z združitvijo nadejata enostavnejšega in cenejšega upravljanja ter višjihprihodkov zaradi sinergijskih učinkov. Naši viri trdijo, da je glavni cilj Hitu naprtiti izgube drugih casinojev in oslabiti njegovo moč. Na vprašanje, kakšne sinergije lahko nastanejo iz povezovanja družb s povsem različnimi strategijami, študija ne odgovarja niti z enim izračunom. Hit se namreč ukvarja tudi z gostinsko in hotelsko ponudbo, cilja predvsem na tuje goste in deluje kot skupina, na drugi strani pa so casinoji z eno ali dvema lokacijama, večinoma domačimi gosti in izključno igralniško ponudbo.

Drugi scenarij, ki ga študija dopušča, bi bila združitev Casinoja Maribor, Casinoja Ljubljana, Casinoja Bled in Casinoja Portorož v podjetje, ki naj bi konkuriralo novogoriškemu Hitu. Tako konkurenčno podjetje bi imelo v lanskem letu le četrtino Hitovih prihodkov in desetino njegovega dobička, zato je njegova konkurenčnost vprašljiva vsaj toliko kot to, da bi bil ta model združevanja zares izbran. Ne glede na izbrani model pa bo izvedba težavna, saj se bodo morali kljub večinskemu deležu Kada in Soda s preoblikovanjem in menjalnim razmerjem strinjati tudi drugi delničarji. V nasprotnem primeru bosta morala Kad in Sod njihove delnice odkupiti. Najverjetneje ne bodo navdušene niti občine, saj se bo njihov delež in s tem vpliv v združenih igralnicah ustrezno zmanjšal, pričakovati pa je tudi odpor vodstev igralnic in zaposlenih.

Iz Hita so nam sporočili, da uradno predlogov o združevanju ne poznajo in da jih ne morejo komentirati. Predsednik uprave Hita Branko Tomažič pa je za Dnevnik že septembra povedal, da se mu zdi združevanje igralnic nesmiselno.

Prošnja vodstvu HIT-a

Večer, 6.december 2005

Objektivno informiranje o davkih

Vljudno prosim predsednika uprave HITa, gospoda Branka Tomažiča, da slovensko javnost bolj objektivno informira o davkih, ki jih plačujejo slovenske igralnice, in o davkih, ki jih plačujejo ameriške, saj si z izkrivljanjem in nepopolnimi podatki spodkopava verodostojnost in dela medvedjo uslugo projektu novega mega zabavišča.

Bistvena razlika med našo in ameriško davčno ureditvijo je v tem, da ameriške igralnice poleg davka na bruto realizacijo plačujejo del taks vnaprej, in sicer mesečne takse za vsak igralni avtomat ali igro posebej, medtem ko naše igralnice plačujejo le davek na ustvarjeno razliko med vplačanimi stavami in izplačanimi dobitki (realizacija iger). To pomeni, da slovenske igralnice ne bi plačale davka, če bi v nekem mesecu izplačila presegla plačane stave, medtem ko v Nevadi država pobere nekatere takse vnaprej, ne glede na morebitno izgubo v tekočem mesecu. Nadalje ameriška ureditev spodbuja potrošnjo z nižjimi osnovnimi davki, zaradi česar so igralnice zainteresirane, da spodbujajo obisk z vsemi možnimi bonitetami za obiskovalce, saj tako znižujejo osnovo za plačilo davka na dobiček.

Gospod Tomažič zelo rad pozabi povedati, da so v Sloveniji posebne igre na srečo na igralnih mizah obdavčene 23-odstotno (18 % davka za igre na srečo in 5 % koncesijskih dajatev), pri čemer pridobljene napitnine pri igralnih mizah sploh niso obdavčene, predstavljajo pa 15 do 40 % v strukturi realizacije. Če bi neka igralnica ustvarila mesečno 100 milijonov tolarjev (417.348 €) realizacije in 30 milijonov tolarjev (125.204 €) napitnine, bi plačala skupaj le 23 milijonov tolarjev (95.990 €) davka, kar predstavlja le 17,7 odstotka od celotne bruto realizacije (realizacija + napitnina).

Igralni avtomati so obremenjeni s progresivno davčno lestvico in le tiste igralnice, ki mesečno presežejo 100 milijonov tolarjev (417.348 €) realizacije na igralnih avtomatih, plačajo 38 odstotkov davka (18 % davka od iger na srečo in 20 % koncesijskih dajatev), tega cenzusa pa verjetno ne dosegajo niti vse Hitove igralnice. V Las Vegasu morajo sredi puščave sami financirati izgradnjo infrastrukture, medtem ko bi potencialni HITov partner prišel v Novo Gorico tako rekoč na postlano, z vsemi cestnimi in železniškimi povezavami, vodo, elektriko in kanalizacijo, in sicer v center Evrope, z ožjim zaledjem, ki velja za enega bogatejših v Evropi, da kulturnega, naravnega in kulinaričnega zaledja niti ne omenjam, ter s širšim evropskim zaledjem, s 454 milijoni prebivalcev samo v Evropski zvezi, brez Rusije in balkanskih držav (za primerjavo: ZDA imajo 297 milijonov prebivalcev).

Da ne bo nesporazuma, v načelu imam pozitivno stališče do izgradnje novega igralniško-zabaviščnega centra, vendar pod pogojem, da se ne bi pustili speljati na led pretiranega zniževanja davkov in potencialnega zaposlovanja poceni delovne sile z vzhoda, do česar Američani verjetno ne bi imeli nobenih predsodkov.

Miran Lipovec, Lucija

Delo, 20.10.2005

Visoke načrte ustavil slab obisk in visoke najemnine

Zaradi slabih poslovnih rezultatov Casinoja Ljubljana se je nadzorni svet odločil za odpoved pogodbe predsedniku uprave Alešu Pekleniku, začasna uprava pa bo pripravila sanacijski program. Ob selitvi na novo lokacijo v hotel Domina Grand Media za Bežigrad so še pred tremi meseci napovedali potrojitev števila obiskovalcev in 2,3 milijarde letnih prihodkov, vendar se je izkazalo, da zaradi premajhnega obiska in visokih stroškov dosegajo manj kot polovico načrtovanih rezultatov. Za najmanj dva meseca bo upravo prevzel Matjaž Ovsenik, ki bo kot krizni upravitelj začel reševati ljubljansko igralnico. Primopredaja s staro upravo bo dokončno opravljena jutri.
»Odpuščanj za zdaj ne bo, stroške bomo morali znižati drugače,« je povedal predsednik nadzornega sveta in solastnik podjetja Igor Bončina. Najvišje stroške imajo z najemninami. Koliko plačujejo za 1700 kvadratnih metrov poslovnih prostorov v hotelu, v upravi niso hoteli razkriti, a so napovedali, da ena prvih nalog nove uprave sklenitev nove pogodbe s hotelom. Poleg tega plačujejo tudi najemnino za prostore na prejšnji lokaciji na Miklošičevi, ki je že vse od selitve za Bežigrad prazna. V Casinoju namreč še čakajo na odločitev vlade o podelitvi dodatne koncesije za igralni salon, ki ga tam načrtujejo. Naši viri pravijo, da bodo koncesijo v kratkem dobili, a na uradu za nadzor prirejanja iger na srečo te informacije niso potrdili. Več o tem:

Casino Ljubljana

V zvezi z najnovejšimi dogodki v Casino Ljubljana skočimo še malce v bližnjo zgodovino:

Delo, 24.december 2004

Kam razlika od preplačane rulete

Po mnenju zaposlenih je v zadnjem času spornih več nakupov opreme za prostore igralnice. V oči bode zlasti nakup elektronske rulete queen theater s 24 igralnimi mesti, za katero so podjetju Elektronček odšteli 86,4 milijona tolarjev, čeprav bi po mnenju strokovnjakov lahko kupili takšno ruleto pri drugih podjetjih za pol manjšo vsoto. »Ocenjujemo, da so prenapihnjene naložbe vredne že precej več kakor sto milijonov tolarjev, kar je tudi znesek, ki je končal v žepih posameznikov,« je prepričan Ambrož Porenta, predsednik sindikata. Eden izmed zaposlenih, ki je že dalj časa opozarjal na nepravilnosti, je dobil odpoved zaradi »krivdnih razlogov«, pri čemer je zanimivo, da mu je uprava ob takšnih razlogih za prenehanje delovnega razmerja priznala šest plač odpravnine.

Iz istega članka še malo politike:

»Posli daleč od dobrega gospodarjenja«

V zvezi z naštetimi nepravilnostmi, s katerimi je sindikat seznanil številne naslovnike, smo preverili, ali lahko v poslovanju ljubljanske igralnice pričakujemo preiskavo. Državni sekretar na ministrstvu za finance Bogomir Špiletič je zbrano dokumentacijo predal uradu za preprečevanje pranja denarja, davčni upravi in uradu za nadzor nad prirejanjem iger na srečo. Svetniški klub SDS bo zahtevo po reviziji v Casinoju Ljubljana skupaj z drugimi zadevami predal računskemu sodišču. »Pri Casinoju naj bi šlo za posle, ki so daleč od dobrega gospodarjenja,« je dejal vodja svetniškega kluba SDS Dimitrij Kovačič, zato bodo v nekaj dneh zbrano gradivo predali državnim revizorjem. Kovačič sicer ne ve, ali se bo računsko sodišče preiskave res lotilo. Kot so včeraj pojasnili na računskem sodišča, vsako obvestilo o nepravilnostih obravnavajo kot pobudo in jo proučijo ter se na podlagi tega lahko odločijo za revizijo poslovanja.

"Če se boste dotaknili moje zasebnosti, bomo zaorali z vso možno mašinerijo!" - Pavo Ivankovič, direktor Unpisa

Kot poročajo današnje Finance je uprava Casina Ljubljana podala odstopni izjavi:

Nadzorni svet družbe Casino Ljubljana je na ponedeljkovi seji sprejel sporazumni odpovedi predsednika uprave Aleša Peklenika in člana uprave Marka Drobeža. Upravo bo začasno vodil Matjaž Ovsenik, član začasne uprave pa bo še Peter Cerar, so danes sporočili iz družbe.

Začasna uprava do spešno izvedenega razpisa

Kot je zapisal predsednik nadzornega sveta Igor Bončina, bo začasna uprava delovala do uspešno izvedenega razpisa za redna člana dvočlanske uprave družbe, a najdlje šest mesecev.

Včeraj je Direkt objavil novico o odhodu uprave Casina Ljubljana:

Nadzorni svet Casinoja Ljubljana je na včerajšnji seji razrešil predsednika uprave Aleša Peklenika, ki se je še v petkovem Žurnalu hvalil z odličnimi poslovnimi rezultati. Peklenik je odšel s skromno odpravnino, in sicer s tremi 70-odstotnimi plačami. Zahteval jih je sicer šest, a so mu zagrozili z možnostjo odstavitve iz krivdnih razlogov. Novi predsednik uprave je Matjaž Ovsenik, (nekdanji) solastnik trgovin Müller in Dom v Sloveniji ter lastnik najbolj šminkerskega črnega hummerja v Ljubljani. Njegova mati Marija pa je dobra prijateljica Lojzeta Peterleta in Franceta Arharja. Nadzorniki Casinoja so iz uprave odstavili še Marka Drobeža in namesto njega imenovali sedanjega šefa financ v podjetju Petra Cerarja.


Nekaj tednov pred tem je v Direktu izšel članek o isti igralnici iz katerega objavljamo nekaj odlomkov:

...Prvega julija letos se je igralnica z Miklošičeve z velikim pompom preselila v grandiozni hotel Domina na Dunajsko cesto...
...V novem ljubljanskem kazinoju je predsednik uprave za prva dva meseca napovedal 400 gostov na dan, v septembru pa že 600. Pa jih še vedno le redko pride več kot 250 na dan. Prvi mesec je imela igralnica 97 milijonov tolarjev bruto prometa, avgusta pa 107 milijonov. Načrt pa je bil 220 oziroma 300 milijonov tolarjev...

... V marketingu so zaposleni štirje ljudje, ki se ukvarjajo predvsem z najemanjem izvajalcev zabavnega programa v igralnici. V juliju so za program porabili 35.000 evrov, avgusta 40.000 evrov.

Na drugi strani je redno zaposlenih le še pet krupjejev, čeprav so ob odprtju javno obljubljali kopico novih delovnih mest. Za primerjavo, na Miklošičevi je bilo redno zaposlenih petnajst krupjejev. Na blagajni dela 25 ljudi, od tega je redno zaposlenih le pet. Na novi lokaciji so redno zaposlene preprosto zamenjali s študenti, ki seveda nimajo dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje blagajniških poslov.

Hotel Domina, ki je del verige italijanskih hotelov, je domnevno dal poroštvo za velik kredit za igralnico, zato jo praktično vodijo štirje Italijani, šminkerji iz San Rema, kar sploh ni zakonito. Osebju v igralnici jih nihče ni niti predstavil, Ivankovič je le prepovedal vsakršen stik z njimi. Italijani, formalno so svetovalci uprave, so najprej le opazovali, zdaj pa so že napol prevzeli vodenje. Najmanj eden od njih je stalno navzoč v igralnici, obvezno pa pri štetju denarja ob osmih zjutraj.

Od štirih videokontrolorjev ima ustrezne izpite in zna slediti morebitnim prevaram za mizo le eden, drugi je bivši blagajnik, tretji je bivši receptor blagajnik in četrti je človek, ki je v Mercatorju delal na nadzornih kamerah. Odkar je kazino v Domini, niso iz nadzorne sobe niti enkrat javili, da je bilo kaj narobe vplačano, čeprav delajo za mizami sami mladi, neizkušeni krupjeji.
Žive igre v Domini še nekako uspevajo, avtomati pa zaradi neprimerne lokacije za igralce, ki zavijejo v igralnico spotoma in igrajo za manjše vsote, sploh ne. Zato se je direktor Ivankovič odločil, da bo vse igralne avtomate, pri katerih določiš, koliko bodo vrnili igralcem, nastavil (zmanjšal) na 90, 91 in 92 odstotkov vračanja. Tehnikom, ki so morali znižati nastavitve, je razložil, da je igralnica trenutno v slabem finančnem stanju, čez kakšno leto, ko bo v boljšem, pa bodo odstotek vračanja zvišali. Uslužbenec iz SIQ (slovenski kakovostni standard) je po obisku ljubljanskega kazinoja na novi lokaciji izjavil, da bi bili igralni avtomati s takšnimi odstotki vračanja v novogoriškem Hitu popolnoma prazni oziroma brez obiska.

V začetku septembra so italijanski svetovalci ugotovili, da gre vse skupaj narobe. Vprašali so tehnike, ti pa so jim povedali, da delajo po ustnih naročilih direktorja Ivankoviča. V Domini so se 7. septembra popoldne sestali predsednik nadzornega sveta igralnice Igor Bončina (bivši direktor GR, znani stečajni upravitelj, 40-odstotni lastnik prednostnih delnic Casinoja), predsednik uprave Peklenik, finančni direktor Peter Cerar, predstavnik verige hotelov USB (avstrijski investitor), šef italijanskih svetovalcev Ricardo Tore in znani odvetnik Andrej Toš. Po zaslišanju tehnikov so pred vrata Ivankovićeve pisarne postavili varnostnika z ukazom, da direktorju igralnice prepove vstop. Direktorja igralništva ni več na spregled.

Zdenka Čebašek Travnik, psihiatrinja

Patološko hazardiranje je duševna motnja, ki jo označujejo pogoste, ponavljajoče se epizode igranja iger na srečo. Te tudi obvladujejo pacientovo življenje. Podatkov o tem, koliko je v Sloveniji hazarderjev, nimamo. Tudi uradnega programa ali ustanove za zdravljenje odvisnosti od iger na srečo nimamo.

Žurnal, 13.10.2005

Bomo res znižali davek od iger na srečo?

Finance, 18.10.2005

Hit in Harrah's bosta 3. novembra podpisala pismo o nameri za gradnjo igralniškega centra v Šempetru. Gre za največjo greenfield naložbo v Sloveniji, saj je vredna 800 milijonov evrov. Projekt je danes podprla tudi slovensa vlada.

Zgrajena bo ena največjih evropskih igralnic

Če upoštevamo tržno vrednost družbe Harrah's in Ceasar's na kvadratni meter igralne površine, bi lahko sklepali, da bi v Šempetru pri Novi Gorici nastala ena največjih, če ne največja igralnica v Evropi.

Aleš Peklenik: Igralci iščejo več kot le kocko

Brezplačnik Žurnal je objavil daljši zapis o igralništvu v Ljubljani in Sloveniji.

Casino Ljubljana se je letos preselil na večjo lokacijo, na stari pa je nastal nov igralni salon. Kljub rastoči konkurenci na področju igralnih salonov v prestolnici so bili lanski poslovni rezultati zadovoljivi. Prihodki od iger na srečo so se lani okrepili za 9,3 odstotka in so znašali 762 milijonov tolarjev. Letos zaradi selitve načrtujejo močan skok prometa. Ta naj bi se kar potrojil na 2,3 milijarde tolarjev. Aleš Peklenik, predsednik uprave družbe, vidi njihovo prednost pred drugimi v tem, da so edini v Ljubljani s koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo. To pomeni možnost prirejanja živih iger (igre s kroglico in kartami, ki jih vodi krupje). Glavni konkurent Casinoja Ljubljana je grosupeljski igralni salon Kongo, ki je nastal na lokaciji nekdanjega motela. »Če govorimo strogo o igralništvu, so naši konkurenti vsi,« pravi Aljoša Krupenko, vodja salona Kongo. Prihodki iz leta 2003 so poskočili iz 250 milijonov tolarjev na 1,5 milijarde tolarjev v letu 2004. To je posledica pridobitve koncesije za prirejanje iger na srečo konec leta 2003. Igralniška dejavnost je lani pomenila 58 odstotkov oziroma 872 milijonov tolarjev celotnega prihodka.

Več o tem

Casino Portorož toži krupjeja Mirana Lipovca

Dnevnik, 04.10.2005

V slabe pol ure se je včeraj končala obravnava na koprskem sodišču, kjer družba Casino Portorož za 10 milijonov tolarjev toži svojega krupjeja Mirana Lipovca. "Tožbo je vložila že bivša uprava podjetja, ki jo je vodil Rudi Brce. Tožijo pa me zato, ker sem po njihovem prepričanju krnil ugled podjetja, ko sem v javnosti opozarjal na nepravilnosti, ki so se dogajale v Casinoju," nam je včeraj pojasnil Miran Lipovec. Njegova najspornejša izjava takrat naj bi bila, da "se gre uprava kreativno računovodstvo".

Lipovec je že vrsto let precej kritičen do načina vodenja portoroškega Casinoja, v omenjeni spor z Brcetovo upravo pa se je zapletel leta 2003. Takrat je uprava podjetja zaradi slabega finančnega stanja družbe vsem zaposlenim nekoliko znižala plače, kar je privedlo celo do stavke v portoroškem Casinoju. Ker je Lipovec glasno kritiziral takšne odločitve uprave in ji očital vrsto nepravilnosti ter celo nezakonitosti, sta se takratni predsednik uprave Rudi Brce in član uprave Goran Bizjak odločila, da Casino toži Lipovca zaradi blatenja in krnjenja ugleda družbe. Sodnik Bogomir Horvat je včeraj zaslišal obe strani in jima namenil 30 dni časa, da se poskušata dogovoriti in morda celo poravnati, glede na to, da tudi Lipovec toži Casino za dva milijona tolarjev. "To pa zato, ker so zame uvedli disciplinski postopek na podlagi anonimk," pravi Lipovec, ki se je pod določenimi pogoji pripravljen tudi pogoditi. Glede na to, da Casino zdaj vodi nova uprava z Marinom Mohorčičem na čelu, Lipovec pričakuje, da bodo dosegli dogovor.

Tatjana Tanackovič

Študentsko nočno delo zakonska siva lisa

Vsi jih imajo radi na plačilni listi, še posebej pa igralnice, saj je delo študenta najmanj trikrat ceneje od redno zaposlenega. In zlahka ga zamenjaš, če ga kaj moti. V mariborski igralnici dobi danes študent za opravljeni polni delovni čas krupjeja približno 120 tisočakov študentske plače.

Na to temo je v Večeru danes izšel članek z zgornjim naslovom. (več o tem)

Delovna zakonodaja študentskega nočnega dela niti ne omenja - Urna postavka je običajno višja za okoli 200 tolarjev

V eni izmed slovenskih igralnic študente vabijo k nočnemu delu po urni postavki 750 tolarjev (3,13 €) za delo do 22. ure in za 850 tolarjev (3,54 €) med 22. in 4. uro zjutraj. Ne nudijo jim niti nadomestil za prehrano in ne za prevoze.

Da je pri tovrstnih ponudbah delodajalcev izraženo pravilo "študent - vzemi ali pusti", se med drugimi strinja celo inšpektorica za delo v Trbovljah Nika Potrpin: "Predpisa, ki bi delodajalcu onemogočil takšno ravnanje, preprosto ni. Veljavna delovnopravna zakonodaja se niti v eni sami točki zakona ne dotakne te problematike. Lahko iščemo v 214. ali v 217. členu (ta sicer obravnava varstvene določbe za mladoletne, op. p.), vendar nikjer ni govora o kriterijih plačila. Tudi pravilnik, na primer tisti o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje, je na tem področju neoprijemljiv. Sprejet je bil leta 1999 in dopolnjen štiri leta kasneje, vendar razen določil o posredovanju osnovnih podatkov začasnega delavca ni spremenil prav ničesar. Nikjer ni zavezujočega določila, po katerem bi lahko inšpektorji zaščitili študente ali kaznovali delodajalce. Pri tem inšpektorji trčimo na sistemsko vrzel, ki jo lahko razreši le sprememba zakonodaje," je prepričana Potrpinova.

Igralnice in gostinski obrati sicer niso edina podjetja, kjer iščejo delovno pomoč študentov v času, ko njihove zaposlene sicer ščiti delovna zakonodaja. Omeniti velja prevozna podjetja in taksiste, 24-urne kataloške in televizijske prodaje najrazličnejših izdelkov. Za vodenje nočnih programov najemajo študente celo lokalne medijske hiše.
Mateja Grošelj

Evroposlanec Kacin proti avstrijski prepovedi oglaševanja Hita

Finance, 27.09.2005

Jelko Kacin je danes že drugič evropski komisiji postavil vprašanje, kako namerava ukrepati v zvezi z diskriminatornim ravnanjem Avstrije, ki prepoveduje oglaševanje slovenski igralniški družbi Hit. V Avstriji so namreč s spremembo zakona o igralništvu leta 2003 prepovedali oglase tujih ponudnikov iger na srečo. Avstrijsko finančno ministrstvo je Hitu pojasnilo, da so zakon sprejeli zaradi zavarovanja javnega interesa, niso pa odgovorili, ali lahko tuje igralnice oglašujejo svojo dejavnost na avstrijskem trgu. Komisija je Kacinu prvič odgovorila, da bo vprašanje proučila. Slovenskega evroposlanca je zdaj zanimalo, kaj je komisija v zvezi s tem storila, saj je po njegovih besedah avstrijska prepoved namenjena ščitenju domačih igralničarjev in tako v nasprotju z evropskimi direktivami. "Če bo treba, bom vprašanje ponavljal vse do božiča, preden Avstrija prevzame predsedovanje Uniji," je vztrajen Kacin, ki meni, da je to vprašanje pomembno, saj Hit prispeva pomemben delež v državni proračun.

Detekcija položaja kroglice na igralniški ruleti s pomočjo računalniškega vida

Delo obsega opis implementacije sistema računalniškega vida za problem, ki bi ga lahko šteli med industrijske probleme računalniškega vida, to je problem detekcije številke, na katero je padla kroglica pri igralniški ruleti. Opisani so algoritmi, ki so bili razviti za implementacijo tega specialnega sistema. Podani so tudi rezultati testiranja opisanega sistema nad bazo 42-ih posnetkov, ki pokažejo šibke točke sistema. Predlagane so tudi smernice za nadaljnji razvoj opisanega sistema.

Povezava (pdf)

Bajuk še nima pisne ponudbe za ameriško naložbo

Večer, 16.avgust 2005 (pdf)

Predsednik Hitove uprave Branko Tomažič poudarja, da bi morala Slovenija znižati igralniške davke vsaj na okoli 12 odstotkov

V novogoriški družbi Hit so že pred leti načrtovali gradnjo mega zabaviščnega centra na lokaciji blizu Nove Gorice, v Vrtojbi in na Vogrskem je kupljenih že nekaj zemljišč. Žal se projekt še ne uresničuje, predvsem zaradi visokih davkov, ki jih zahteva država. Igralniški davki znašajo pri nas med 30 in 40 odstotki. Gradnjo velikega igralniškega centra na območju med Sežano in Novo Gorico predvideva tudi strategija slovenskega turizma 2002-06, ki ocenjuje, da ima Slovenija pomembno evropsko konkurenčno prednost. Dodaja, da je igralniško-zabaviščni turizem slovenska razvojna priložnost.

Podatki iz strategije: letno obišče slovenske igralnice 2,5 milijona gostov, ki ustvarijo 250 milijonov evrov prometa, kar 96 odstotkov igralniške potrošnje prihaja s tujih trgov, zlasti Italije. Vrednost Hitovega projekta je od 300 do 500 milijonov evrov. Število igralniških gostov naj bi se podvojilo.

Bržkone sta strategijo slovenskega turizma prebrala tudi menedžerja ameriške družbe Harrah"s Entertainment Jan Jones, podpredsednik, in David Satz. Skupaj z novogoriškim Hitom naj bi v Novi Gorici zgradila slovenski Las Vegas, naložba naj bi bila težka milijardo evrov. Poleg igralnic naj bi zgradili hotelske, kongresne, trgovinske, gostinske in zabaviščne prostore, ki naj bi sčasoma znižali zdajšnji Hitov igralniški prihodkovni delež v višini 90 odstotkov na lasvegaških 40 do 50.

Ameriška naložba pa je odvisna od slovenskih davkov, ki jih kalkulacija projekta ne prenese. Jan Jones je slovenskemu finančnemu ministru dr. Andreju Bajuku kot pogoj za največjo greenfield naložbo v naši državi postavil zahtevo, da se davki znižajo; znašali naj bi 10 do 15 odstotkov. Davki v Las Vegasu denimo dosegajo 6,25 odstotka. Branko Tomažič, predsednik uprave družbe Hit, pravi: Slovenija bi morala znižati davke na okoli 12 odstotkov, potem bi lahko zrasel v Novi Gorici največji zabaviščno-trgovski center v Evropi po vzoru Las Vegasa.

Kako se razpleta ponudba ameriškega kapitala iz Las Vegasa? Od stališča slovenske vlade bodo namreč odvisni nadaljnji pogovori Hita z Američani. Na finančnem ministrstvu smo dobili prva pojasnila: minister za finance dr. Andrej Bajuk je sprejel delegacijo predstavnikov Hita in Harrah"s Entertainmenta. Predstavljena mu je bila zamisel o integriranem turističnem projektu (velikega formata), ki hkrati vključuje igralniški del. Ob tem je bilo izpostavljeno vprašanje o veljavni zakonodaji na tem področju. Izražena je bila želja po dolgoročnih spremembah na področju omejitev deleža ter progresivnosti v davčni zakonodaji pri igralnicah. Poudarjajo pa, da do tega trenutka ministrstvo še ni dobilo pisne ponudbe; pričakuje pismo o nameri, na podlagi katerega bi lahko bili storjeni kakršnikoli nadaljnji koraki. V Hitu pričakujejo hitro rešitev oziroma odgovor na odprto vprašanje davčne politike, drugače lahko Američani Sloveniji obrnejo hrbet.

Lasvegaška družba Harrah"s Entertainment je lani obrnila 4,55 milijarde dolarjev, njen bruto dobiček je znašal 2,14 milijarde dolarjev.
Manfred Meršnik

Jana Grbec: O ponudbi za Hit bi razmislila

Dnevnik, 29.julij 2005

Jani Alič

V pričakovanju odgovora države na ponudbo največje svetovne igralniške verige Harrah's Entertainment, da bi skupaj s Hitom na Goriškem vložili v nove projekte skoraj milijardo evrov, so na tem koncu Slovenije tudi v pričakovanju kadrovskih zamenjav v enem najuspešnejših slovenskih podjetij. Med kandidati za upravo Hita se največkrat pojavlja ime Jane Grbec, lastnice podjetja FIN-IUS, članice upravnega odbora Slovenske odškodninske družbe in odbora za pravosodje pri strokovnem svetu SDS, svetnice v mestni občini Nova Gorica in nekdanje direktorice v podjetju Shopping center.

Koliko je resnice v tem, da naj bi vam vlada ponudila mesto predsednice uprave v Hitu?

O tem ne vem nič. Ne vem, kje ste dobili ta podatek. Če pa mi bo ustrezna institucija ponudila omenjeno mesto, bom o ponudbi seveda razmislila.

Slišati je, da naj bi bil ovira pri tem kadrovanju tudi novogoriški župan Mirko Brulc, ki sedi v nadzornem svetu Hita. Statutarno-pravna komisija pri mestnem svetu, ki ji predsedujete vi, je ugotovila, da gre za nasprotje interesov istočasne vloge župana mestne občine in člana nadzornega sveta družbe Hit. Kje vidite nasprotje interesov? Zakaj mislite, da župan v nadzornem svetu ne deluje izključno v interesu mestne občine?

Pri županu Mirku Brulcu je več kot očitno nasprotje interesov. Kot član nadzornega sveta družbe Hit d.d. je dolžan zagovarjati in ukrepati v skladu s poslovnimi interesi družbe Hit. Ti interesi pa niso vedno v skladu s koristjo prebivalcev mestne občine. Kot vam je verjetno znano, je Hit vložil tožbo proti občini Nova Gorica, in sicer zaradi vlaganj v družbo Bazeni d.d. V tem konkretnem primeru mora naš župan na eni strani zastopati interese tožnika, na drugi pa skrbeti za interese tožene stranke. Sama si ne predstavljam, kako bi lahko uskladil nastalo situacijo, ne da bi odstopil od ene izmed funkcij.

Kaj vse zmore igralniški kapital?

Pred nami je odločilno obdobje. Ob tem, ko je ameriška družba Harrah's Entertainment objavila, da je pripravljena vložiti milijardo evrov v v igralniške objekte na slovenskem ozemlju, je v isti sapi glasno oznanila, da pričakuje spremembe dveh zakonodaj: davčne in igralniške.

Delo, 27.Julij 2005

Župan mestne občine Nova Gorica Mirko Brulc je predstavil stališče do namere ameriške verige Harrah's Entertainment, da bi vlagala v igralniške komplekse na Goriškem. Župan je prepričan, da je to izjemna priložnost za razvoj regije: “Pozivam ministrstvo za finance, naj podpre načrte in pri tem upošteva, da gre za dotok kapitala v regijo in nova delovna mesta.”

Za zdaj je znana le groba ocena vrednosti naložbe, ki naj bi znašala milijardo evrov. Ameriška igralniška veriga pa ne bo vlagala le v igralniško dejavnost, temveč bo razvijala tudi športne objekte in turizem. Tako bi bila gradnja novega zabaviščnega centra na Goriškem po Brulčevem mnenju le nadgradnja sedanje turistične in igralniške ponudbe. Vendar pa se Brulc strinja s Hitom, kjer menijo, da je 25-odstotni davek na kapital pretiran. Tako gredo namreč sredstva, ki bi jih Hit vložil v razvoj ponudbe, naravnost državi. “Če bi družbi ostalo več tega denarja, bi lahko tudi več vlagala v razvoj, od česar bi imela več koristi tudi država,” je prepričan goriški župan, zato poziva finančno ministrstvo, naj premisli o ustrezni davčni rešitvi.

Odločitev o razvoju največjega zabaviščno-igralniškega središča v Evropi je namreč v rokah vlade. Novi center bo zrasel le, če bo vlada odobrila 10- do 15-odstotno znižanje davkov. Natančni položaj novega kompleksa ni znan, vlagatelji se odločajo med dvema lokacijama – Hit šport centrom v Šempetru pri Novi Gorici in Ajševico, kjer je Hit nekdaj že imel svoje objekte. Ta lokacija je po Brulčevem mnenju tudi bolj primerna, saj v bližini ne živi veliko ljudi, ki bi jih kompleks lahko motil.

Da gre za popolnoma pozitivno naložbo, je prepričan tudi vodja Hitove službe za korporativno komuniciranje Tilen Majnardi, ki poudarja: “Če je tujec pripravljen vlagati v razvoj turizma v Sloveniji, bo tudi v prihodnje zavezan k vlaganju in razvoju destinacije.” Tudi on meni, da bo tovrstna naložba velik korak v razvoju na regijski pa tudi na državni ravni.

700.000 aretiranih hazarderjev na Kitajskem

V veliki čistki proti hazardu, ki poteka na Kitajskem od začetka letošnjega leta, je policija "zajela" že več kot 700.000 kršiteljev . Kitajske komunistične oblasti trdijo, da hazard pomaga hraniti korupcijo in organizirani kriminal.
Več o tem...

Zamenjava grozi tudi upravi Hita

Finance, 11. julij 2005

Jana Grbec nam je danes na vprašanje, ali ji je bilo res ponujeno mesto v upravi Hita in ali bi ga sprejela, odgovorila, da tega ne komentira. Govorice o zamenjavi uprave Hita - poleg Branka Tomažiča kot predsednika uprave sta člana uprave Borut Jamnik in Silvan Križman - so namreč vse glasnejše.

Kot nam je danes povedal Branko Tomažič, informacij ali namigov o morebitni zamenjavi nima. Možni razlog za zamenjavo uprave Hita je po naših informacijah naložba Hita v Črni gori. "Naložba v Črni gori bo letos res imela izgubo, vendar je od nje minilo šele leto dni. Naložba v hotel Maestral in casino je dobra in verjamem vanjo," nam je dejal Branko Tomažič. Kot smo še izvedeli, pa bi bil denarni tok sicer dolgoročne naložbe lahko že letos pozitiven, če bi bila struktura financiranja - h kateri je soglasje dala tudi vlada - drugačna. Kot je znano, je hotelski kompleks Maestral v Črni gori Hit stal sedem milijard tolarjev.
Lucija Bošnik

Zaposlenost v igralnicah do leta 2000

Igralništvo tik pod vrhom med slovenskimi industrijami

Farmacija, igralništvo, avtomobilska industija je vrstni red najuspešnejših industrij v Sloveniji v letu 2004. Lestvico je sestavil časopis Finance, pri merjenju uspešnosti podjetij pa so upoštevali vrsto parametrov kot so rast prihodkov, dobička iz poslovanja, donosnost sredstev in kapitala, dodano vrednost na zaposlenega, velikost podjetja itd. Igralništvo je pri nas očitno zelo donosen posel, čeprav je treba dodati da je v dosežku Hita veliko vlogo odigralo tudi akumulirano znanje. Skoraj neverjetna se zdi rast dobička podjetja Hit iz Nove Gorice, ta je v letu 2004 znašala preko 60 odstotkov. Ni tako dolgo tega, ko je bivši predsednik uprave mariborske igralnice za javnost dal izjavo, da je industrija



igralništva v krizi. Da so dajatve državi previsoke, saj da znašajo skoraj 50 odstotkov!? Kot vemo, plačuje mariborski Casino nekaj malega čez 20 odstotkov vseh dajatev. Sledila je prisilna poravnava, v kateri sta največji slovenski banki dobili poseben status, medtem ko so mali upniki dobili le petino vsega, kar jim je Casino dolgoval. Za nameček so tik pred prisilno poravnavo (drugačna pravila!) odpustili še skupino delavcev, od katerih so nekatere nadomestili študenti. Delavce so odpravili s polovično odpravnino, ki jim je po kolektivni pogodbi pripadala.

Dodatek:
Bivši predsednik uprave Casina Maribor je sedaj član uprave, na njegovo mesto pa je stopila izvedenka za reševanje podjetij v krizi Irena Lesjak. In kaj je o plačevanju davkov rekla Lesjakova? Za revijo Mariborčan št. 110 iz decembra 2004 je o davčnih bremenih izjavila naslednje:

Mestna občina Maribor dobi letno od nas okoli sto milijonov. To je 22,5% celotnega dohodka, kar je velik prispevek v občinski proračun".

Kaj od tega je res?

Poglejmo najprej, kaj pravi Zakon o igrah na srečo (Uradni list RS 134/2003) z dne 30. 12. 2003. Ta v 74. členu pravi takole:

2,2% koncesijske dajatve je prihodek fondacije iz 47. člena, 2,2% koncesijske dajatve pa je prihodek fondacije iz 48. člena tega zakona. Od preostalega dela je 50% prihodek proračuna Republike Slovenije in se nameni za razvoj in promocijo turizma, 50% pa se nameni lokalnim skupnostim v zaokroženem turističnem območju in se uporablja za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za turistično infrastrukturo.

In še 75.člen

Osnova za obračun koncesijske dajatve je vrednost prejetih vplačil za udeležbo pri posamezni vrsti iger, zmanjšana za izplačane dobitke za posamezno vrsto iger ter prihodek od iger, ki jih igrajo igralci drug proti drugemu.
Osnova za obračun koncesijske dajatve se ugotavlja vsak mesec, ločeno za vsako vrsto posebnih iger na srečo. Mesečni obračun je dokončen.
V osnovo za obračun koncesijske dajatve se ne všteva vstopnina in napitnina.

Koncesijska dajatev je progresivni davek in manjši kot je promet igralnice, manj tega davka igralnica plača.

Igralnice pa plačujejo tudi davek od iger na srečo, o katerem govori Zakon o davku od iger na srečo - ZDIS (UL RS, 57/99)

Ta v svojem 6. členu v drugem odstavku pravi takole:

Davek od posebnih iger na srečo v igralnicah ter od posebnih iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic se plačuje po stopnji 18% od davčne osnove.

In 10. člen:

Ne glede na drugi odstavek 6. člena tega zakona se plačuje davek od posebnih iger na srečo v igralnicah in igralnih avtomatih zunaj igralnic v obdobju do 31.12.2000 po stopnji 15,5%, v obdobju od 1.1.2001 do 31.12.2001 po stopnji 16%, v obdobju od 1.1.2002 do 31.12.2002 po stopnji 16,5%, v obdobju od 1.1.2003 do 31.12.2003 po stopnji 17% in v obdobju od 1.1.2004 do 31.12.2004 po stopnji 17,5%.

Poglejmo sedaj, koliko davkov so slovenske igralnice plačale v letu 2000.

Vidimo torej, koliko skupnih dajatev v gotovini in v odstotkih je dejansko plačala mariborska igralnica. Višji odstotek, ki predstavlja davek od iger, gre direktno v proračun, medtem ko je predmet dohodka matične občine in lokalnih skupnosti v našem primeru manjši znesek 26-ih milijonov progresivne koncesijske dajatve, ki se še dodatno razpolovi (približno). In šele ta vsota predstavlja denar, ki ga Casino Maribor plača občini in lokalnim skupnostim. Ta v odstotkih znaša le približno 3 odstotke, ne pa 22,5 ali celo 50 odstotkov, kot trdijo vodilni Casina Maribor.

Hit: Skoraj 110 milijonov evrov za naložbe

Hitov naložbeni combo je resnično impozanten, toda takšna je narava kapitala, ki ga generira prirejanje iger na srečo. Zahteva nenehno obnavljanje in povečevanje kapacitet za čim hitrejše oplajanje. Tudi lasvegaški kapital je podobno nemirne narave. Potegnilo ga je v Macau in čaka na spremembe zakonodaje v Veliki Britaniji, ki bo omogočila nove igralnice ameriškega tipa, ter nižje davke (iz 40 % na 20 %). Preberite več o naložbenih načrtih v Hitu.

Hitovi prihodki izjemno porasli

Novogoriška družba Hit je v letošnjih prvih štirih mesecih dosegla 17,9 milijarde tolarjev bruto prihodkov, kar je 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Bruto dobiček prvih štirih mesecev pa znaša 2,2 milijarde tolarjev, je uprava družbe danes povedala na novinarski konferenci v Ljubljani. Hit je v prvih štirih mesecih državi plačal 4,9 milijarde tolarjev davkov, od tega 2,6 milijarde tolarjev davka od iger na srečo in 2,2 milijarde tolarjev koncesijskih dajatev, je poročala STA.

Casino Portorož v rokah SDS

Finance, 10.Junij 2005

Po odhodu Alda Babiča (SLS) je Casino Portorož veljal za trdnjavo LDS, zdaj pa je pristal v naročju vladajoče SDS. Člani stranke so novi predsednik nadzornega sveta (NS) Boris Zupančič, člana NS Ksenija Benedetti in Igor Colja ter predsednik začasne uprave Marino Mohorčič. Zadnji, nekdanji izvršilni direktor v Ladjedelnici Izola, je povedal, da se namerava v nadaljnjih treh mesecih, za kolikor je imenovan, posvetiti predvsem tekočim projektom. Med njimi je najpomembnejša izvedba turnirja za petične goste Chemin de Fer, ki se konča sredi julija. Potrdil je, da se bo prijavil na skorajšnji razpis za novo upravo Casinoja. Mohorčič je tudi prepričan, da je mogoče doseči dialog z zaposlenimi, kar prejšnji upravi ni uspelo.

Nataša Ručna

Vojna v Casinoju Portorož prihaja v sklepno fazo

Večer, 4.Junij 2005 (pdf)

Zadnja seja nadzornega sveta družbe Casino Portorož v sedanji sestavi

Nadzorniki so potrditev letnega poročila preložili na člane skupščine - Član uprave Casinoja Portorož Rudi Brce pravi, da se je poročilo brezhibno in vzorno pripravljeno

Nadzorniki delniške družbe Casino Portorož, ki so se včeraj verjetno zadnjič srečali v tej sestavi, saj naj bi na izredni skupščini prihodnji ponedeljek, kot je že znano, odločali o razrešitvi dosedanje predsednice Marijane Kanduti in treh članov, niso potrdili revidiranega poročila uprave o poslovanju družbe v letu 2004.

Po naših podatkih sta od sedmih prisotnih članov za potrditev letnega poročila glasovala predsednica nadzornega sveta Kandutijeva in Iztok Bandelj, en član se je vzdržal, štirje člani (med njimi tudi piranska županja Vojka Štular, sicer predstavnica Občine Piran, ki ima v lasti dobrih osem odstotkov Casinojevih delnic) pa so glasovali proti potrditvi. Nadzorniki so se odločili, da dajo poročilo v sprejetje na prvi prihodnji skupščini.

Rudi Brce, član uprave, ki je za naš časnik nekaj dni pred sejo nadzornega sveta dejal, da je poročilo brezhibno in vzorno pripravljeno, po zaključku seje nadzornega sveta včeraj ni skrival ogorčenja. "To je navadna farsa. Ti gospodje so celo leto sedeli v nadzornem svetu in bili seznanjeni z vsako potezo uprave, sedaj pa rečejo: jaz o tem ne bom razpravljal! Zakaj ga niso sprejeli, vedo le oni. To je negacija nadzornega sveta," pravi Brce. Nadzorniki so bili vendar plačani za to, da med drugim potrjujejo tudi letna poročila, je še dejal.

Razočarana je bila tudi predsednica nadzornega sveta Kandutijeva, ki ji enako kot preostalim osmim članom nadzornega sveta mandat poteče v februarju 2006.

Po treh letih predsedovanja pravi, da je bilo "naporno in odgovorno". Obenem pa, da tej družbi želi vse najboljše še naprej. Prepričana je, da jo bodo v ponedeljek zamenjali. Nadzorni svet v novi sestavi naj bi se sešel že dan ali dva po ponedeljkovi skupščini, v kratkem pa bo moral razmisliti o novem predsedniku uprave, saj je Brce s tega mesta, kot je znano, odstopil.

Kandutijeva je bila za predsednico nadzornega sveta predlagana s strani Kapitalske družbe v času njene prejšnje uprave. Nova uprava KAD pa sedaj poleg zamenjave Kandutijeve zahteva zamenjavo še treh nadzornikov.

Nadzorniki so se včeraj seznanili tudi s poslovanjem družbe v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Casinojeve igralnice v Portorožu, Lipici, Čatežu in Žusterni je v prvih štirih mesecih letošnjega leta obiskalo 187.260 gostov oziroma dobra četrtina več kot v enakem obdobju leta 2004, ko so jih gostili 154.566. Veliko boljši od začrtanih v poslovnem načrtu za leto 2005 so tudi finančni rezultati, čeprav so do konca aprila izplačali za sto deset milijonov tolarjev več glavnih dobitkov (jackpotov) kot leto poprej.

Bruto realizacija se je v obdobju od januarja do aprila povečala za dvajset odstotkov in znaša 3,2 milijarde tolarjev (13.355.169 €), tekoča izguba pa 57,8 milijona tolarjev (241.227 €). Ta je sicer za skoraj petdeset milijonov tolarjev nižja od minusa v enakem obdobju minulega leta in za 28,9 odstotka nižja od načrtovane izgube, ocenjene na 81 milijonov tolarjev (338.052 €), nam je povedala Kandutijeva. Poslovni načrt za leto 2005 namreč predvideva dobrih 170 milijonov tolarjev (709.493 €) dobička, če bodo nadaljevali delo tako dobro, kot so delali do konca aprila, pa lahko konec decembra računajo na 220 do 270 milijonov tolarjev (1.126.842 €) dobička.

Iz nepotrjenega revidiranega poročila pa je mogoče razbrati, da je Casino Portorož v letu 2004 dosegel 8,1 milijarde tolarjev (33.805.271 €) skupnih prihodkov, kar je za dobrih deset odstotkov oziroma 769,2 milijona tolarjev več kot v letu 2003.

Celotni odhodki družbe v letu 2004 so znašali 7,7 milijarde tolarjev (32.135.875 €) in so bili manjši od odhodkov v letu 2003 za 3,5 odstotka (283,9 milijona tolarjev (1.184.853 €)), poslovno leto pa so sklenili s 374,6 milijona tolarjev (1.563.389 €) čistega dobička. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je uprava Casinoja Portorož v oktobru 2004 za 990 milijonov tolarjev (4.131.755 €) prodala prestižno Vilo Marijo sredi Portoroža. Kapital družbe se je v letu 2004 povečal za 8,3 odstotka, za enak odstotek pa se je povečala tudi knjigovodska vrednost delnice. Uprava družbe je v letu 2004 uspešno in redno poravnavala vse poslovne in finančne obveznosti: za odplačilo glavnic dolgoročnih kreditov je bilo namenjenih 741 milijonov tolarjev (3.092.556 €), izboljšano tekoče poslovanje in likvidnost pa sta bistveno izboljšala pogajalsko pozicijo družbe do bank, kar se je odrazilo tudi v pozitivni spremembi kreditnih pogojev, smo še izvedeli.
Kristina Menih

Novi direktor Urada za nadzor prirejanja iger na srečo

Finance, 2.Junij 2005

Na predlog ministra za finance pa je vlada danes za dobo petih let za direktorja Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo imenovala Toma Šemeta in hkrati s funkcije vršilca dolžnosti direktorja tega urada razrešila Marka Prijatelja.
Tomo Šeme, rojen leta 1963, je diplomirani pravnik. Na Uradu RS za nadzor prirejanja iger na srečo se je zaposlil leta 1999 kot vodja odseka za upravo-pravne zadeve. V tem obdobju je bil član in vodja več skupin za spremembo zakonodaje s področja prirejanja iger na srečo. Od septembra 2003 do avgusta 2004 je živel v Washingtonu in pogodbeno sodeloval z United States Department of State. Septembra 2004 se je vrnil na urad kot inšpektor - svetnik.

Igralnice v Šentilju še ne bo

Večer,20. maj 2005

Gradnja igralniško-zabaviščnega centra v Šentilju je za Hit prevelik zalogaj
V Novi Gorici iščejo sovlagatelje
Izvedba okoli 75 milijonov evrov vrednega projekta ni negotova, vprašanje pa je, kdaj in kako bo uresničen

Kdaj se bo začela gradnja velikega igralniško-zabaviščnega centra novogoriškega Hita v Šentilju, še ni znano, zagotovo pa se ruleta ob slovenski severni meji ne bo zavrtela prihodnje leto, kot so predstavniki investitorja pred časom (pre)optimistično napovedali.

Vrednost projekta, ki obsega gradnjo igralnice z zabaviščnim in kongresnim centrom, prireditvenim prostorom, restavracijami in parkirišči, se je približala znesku 75 milijonov evrov. To pa je številka, ki pomeni za Hit prevelik zalogaj. Ne gre za napačno oceno vrednosti naložbe, ampak so šele s tem, ko so natančneje definirali ponudbo v sklopu projekta, prišli do te številke, pravijo v Novi Gorici. Kljub temu v Hitu od te naložbe ne nameravajo odstopiti, vendar bo projekt uresničen z zamudo. Kot je povedal Tilen Majnardi, vodja korporativnega komuniciranja v Hitu, zdaj iščejo partnerje oziroma sovlagatelje doma in v tujini, s katerimi bi skupaj izpeljali ta projekt. Če resnega zanimanja ne bo (nekaj potencialnih partnerjev imajo), ga bodo uresničili sami, vendar bodo načrte prilagodili novi situaciji. Preprosto to pomeni, da bodo zgradili manjši center od načrtovanega oziroma bo kakšen program izpadel. Na vprašanje, do katerega zneska je Hit pripravljen izpeljati mega naložbo brez pomoči sovlagateljev, je Majnardi odgovoril, da pri tem ne govorijo o številkah. "Ne pogovarjamo se o tem, da gremo na primer do zneska 50 milijonov evrov." Pravi, da se pri pripravi dokumentacije stvari sicer premikajo, vendar pa so bile ocene, da bodo postopki potekali hitro, preoptimistične. Še nekaj ni naklonjeno Hitovim načrtom v Šentilju. Decembra 2003 so v Avstriji na hitro dopolnili zakon o igrah na srečo tako, da 56. člen prepoveduje oglaševanje tujih iger na srečo v Avstriji. In to prav v državi, ki je med največjimi oglaševalkami iger na srečo v srednji Evropi. V Hitu pravijo, da je to v nasprotju z 49. členom evropskega sporazuma o igrah na srečo. Zadevo proučujejo s pravnega vidika in pripravljajo v zvezi s tem določene akcije. Čas gradnje je odvisen od priprave dokumentacije in od tega, ali bo možno projekt uresničiti s partnerji ali ne. Gre za vprašanje časa in denarja, ne pa, ali bo Hit v Šentilju gradil ali ne.

Majnardija smo spomnili, da je Hit pred meseci v medijih z oglasom iskal ljudi, ki bi bili pripravljeni delati v "Las Vegasu" ob severni meji, kot so nekateri poimenovali Hitove načrte. Takrat so obljubili okoli 300 novih delovnih mest. "Dobili smo okoli 1000 prijav, šlo pa je za naše preverjanje, ali je na tem območju sploh dovolj primernih kadrov. Vse smo obvestili, da je nastal časovni zamik pri izvedbi projekta."

Župan Šentilja Edvard Čagran pravi, da ni razloga za paniko, čeprav, kot je dejal, nekateri v Mariboru govorijo, da iz tega ne bo nič. Logično je, da v Mariboru niso zadovoljni, ker bodo igralnico gradili v Šentilju, dodaja. V občini razumejo težave investitorja in si zaradi štiri- ali petmesečne zamude, ki je nastala, ne delajo prevelikih skrbi. Če pa se gradnja ne bo začela prihodnje leto, potem bi bila izvedba projekta lahko vprašljiva, opozarja Čagran. Poudaril je, da je Hit lani kupil v Šentilju sedem hektarjev zemljišča. Igralniško-zabaviščni kompleks je bil vključen v občinski prostorski plan, imeli so dve prostorski konferenci, javna razgrnitev lokacijskega načrta pa naj bi bila že pred dopusti ali pa takoj po njih.

Ministrstvo za promet je že dalo soglasje, od ministrstva za okolje in prostor pa ga pričakujejo. V Šentilju bodo zaradi igralnice morali zgraditi nov cestni priključek iz smeri Avstrije, ki ga bo plačal Hit.
Aleš Mišič (članek v pdf)

Avstrijski zakon moteč za naše igralnice

Hitov casino Dama, ki so ga pred petimi meseci odprli v Gornji Radgoni, izpolnjuje pričakovanja, so nam sporočili iz Hitove službe za stike z javnostmi. Po besedah člana uprave Hita Silvana Križmana igralnico obišče okoli 70 gostov na dan. "Manjka pa nam tujcev, ki zdaj pomenijo okoli 13 odstotkov gostov. Načrtovali in pričakovali smo, da bo delež tujih obiskovalcev več kot 20-odstoten," pravi Križman. Težava je predvsem zakon o prepovedi oglaševanja tujih igralniških storitev v Avstriji, zaradi česar nekatere promocijske in trženjske dejavnosti niso mogoče. V Hitu pričakujejo, da bo tudi ta težava (kmalu) odpravljena.
via Finance

Miran Železnik, nekdanji tožilec

Miran Železnik, v zadnjem času najbolj razvpit nekdanji tožilec, je v pogovoru, ki ga je objavil časnik Žurnal, med drugim dal tudi naslednjo zanimivo izjavo:




Znano je, da ste si zaradi hazarderstva nakopali veliko dolgov. Vas kockanje še kdaj zamika?
Igralništvo in trošarine so izvirni prihodki proračuna in kadar koli sem bil v igralnici, sem vedel, da bo tudi moj denar obogatil državno blagajno.