Igralništvo tik pod vrhom med slovenskimi industrijami

Farmacija, igralništvo, avtomobilska industija je vrstni red najuspešnejših industrij v Sloveniji v letu 2004. Lestvico je sestavil časopis Finance, pri merjenju uspešnosti podjetij pa so upoštevali vrsto parametrov kot so rast prihodkov, dobička iz poslovanja, donosnost sredstev in kapitala, dodano vrednost na zaposlenega, velikost podjetja itd. Igralništvo je pri nas očitno zelo donosen posel, čeprav je treba dodati da je v dosežku Hita veliko vlogo odigralo tudi akumulirano znanje. Skoraj neverjetna se zdi rast dobička podjetja Hit iz Nove Gorice, ta je v letu 2004 znašala preko 60 odstotkov. Ni tako dolgo tega, ko je bivši predsednik uprave mariborske igralnice za javnost dal izjavo, da je industrija



igralništva v krizi. Da so dajatve državi previsoke, saj da znašajo skoraj 50 odstotkov!? Kot vemo, plačuje mariborski Casino nekaj malega čez 20 odstotkov vseh dajatev. Sledila je prisilna poravnava, v kateri sta največji slovenski banki dobili poseben status, medtem ko so mali upniki dobili le petino vsega, kar jim je Casino dolgoval. Za nameček so tik pred prisilno poravnavo (drugačna pravila!) odpustili še skupino delavcev, od katerih so nekatere nadomestili študenti. Delavce so odpravili s polovično odpravnino, ki jim je po kolektivni pogodbi pripadala.

Dodatek:
Bivši predsednik uprave Casina Maribor je sedaj član uprave, na njegovo mesto pa je stopila izvedenka za reševanje podjetij v krizi Irena Lesjak. In kaj je o plačevanju davkov rekla Lesjakova? Za revijo Mariborčan št. 110 iz decembra 2004 je o davčnih bremenih izjavila naslednje:

Mestna občina Maribor dobi letno od nas okoli sto milijonov. To je 22,5% celotnega dohodka, kar je velik prispevek v občinski proračun".

Kaj od tega je res?

Poglejmo najprej, kaj pravi Zakon o igrah na srečo (Uradni list RS 134/2003) z dne 30. 12. 2003. Ta v 74. členu pravi takole:

2,2% koncesijske dajatve je prihodek fondacije iz 47. člena, 2,2% koncesijske dajatve pa je prihodek fondacije iz 48. člena tega zakona. Od preostalega dela je 50% prihodek proračuna Republike Slovenije in se nameni za razvoj in promocijo turizma, 50% pa se nameni lokalnim skupnostim v zaokroženem turističnem območju in se uporablja za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za turistično infrastrukturo.

In še 75.člen

Osnova za obračun koncesijske dajatve je vrednost prejetih vplačil za udeležbo pri posamezni vrsti iger, zmanjšana za izplačane dobitke za posamezno vrsto iger ter prihodek od iger, ki jih igrajo igralci drug proti drugemu.
Osnova za obračun koncesijske dajatve se ugotavlja vsak mesec, ločeno za vsako vrsto posebnih iger na srečo. Mesečni obračun je dokončen.
V osnovo za obračun koncesijske dajatve se ne všteva vstopnina in napitnina.

Koncesijska dajatev je progresivni davek in manjši kot je promet igralnice, manj tega davka igralnica plača.

Igralnice pa plačujejo tudi davek od iger na srečo, o katerem govori Zakon o davku od iger na srečo - ZDIS (UL RS, 57/99)

Ta v svojem 6. členu v drugem odstavku pravi takole:

Davek od posebnih iger na srečo v igralnicah ter od posebnih iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic se plačuje po stopnji 18% od davčne osnove.

In 10. člen:

Ne glede na drugi odstavek 6. člena tega zakona se plačuje davek od posebnih iger na srečo v igralnicah in igralnih avtomatih zunaj igralnic v obdobju do 31.12.2000 po stopnji 15,5%, v obdobju od 1.1.2001 do 31.12.2001 po stopnji 16%, v obdobju od 1.1.2002 do 31.12.2002 po stopnji 16,5%, v obdobju od 1.1.2003 do 31.12.2003 po stopnji 17% in v obdobju od 1.1.2004 do 31.12.2004 po stopnji 17,5%.

Poglejmo sedaj, koliko davkov so slovenske igralnice plačale v letu 2000.

Vidimo torej, koliko skupnih dajatev v gotovini in v odstotkih je dejansko plačala mariborska igralnica. Višji odstotek, ki predstavlja davek od iger, gre direktno v proračun, medtem ko je predmet dohodka matične občine in lokalnih skupnosti v našem primeru manjši znesek 26-ih milijonov progresivne koncesijske dajatve, ki se še dodatno razpolovi (približno). In šele ta vsota predstavlja denar, ki ga Casino Maribor plača občini in lokalnim skupnostim. Ta v odstotkih znaša le približno 3 odstotke, ne pa 22,5 ali celo 50 odstotkov, kot trdijo vodilni Casina Maribor.